Parodontalna bolezen
- ZAKAJ NASTANE
- OPOZORILNI ZNAKI
- PRVI UKREPI
- NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE
- VPLIV NA SISTEMSKO ZDRAVJE
- DRUGA STANJA
Če ste kdaj iz bližnjega potoka dvignili kamen, ste verjetno opazili, da je na njem tanka plast mehke snovi. Tej snovi rečemo biofilm in se tvori na vsaki trdni snovi, ki se nahaja v vodnem okolju. Tako so tudi zobje, ki se nahajajo v ustih, prekriti z biofilmom.
Če je bakterijska sestava zobnega biofilma v simbiozi z našim telesom je stanje v ustih stabilno. Ko se simbioza poruši se začne bolezenski proces, ki mu rečemo parodontalna bolezen. Ta v vsaj eni obliki prizadene 90% odraslega prebivalstva.
- krvaveče, pordele dlesni
- umikanje dlesni
- potovanje zob
- pojav oteklin
- majavost zob
- ustni zadah
- izpad zob
Zgodnji znaki parodontalne bolezni so neizraziti in slabo opazni. Večina ljudi jih na začetku ne zazna, ker razpadanje obzobnega veziva in čeljustne kosti ne povzroča bolečin ali oteklin kot je to prisotno pri obsežni zobni gnilobi in posledičnem vnetju zobnega živca. V zgodnji fazi jo prepozna le izkušen strokovnjak. Najzgodnejši in najpogostejši znak bolezni dlesni je krvavitev pri ščetkanju. Krvavitev je posledica vnetja, vnetje pa povzročajo bakterijske obloge na zobni površini in v zobnem kamnu. Ni nujno, da je krvavitve veliko, včasih krvavenja ni (pri kadilcih) in smo zato prepričani, da je naša dlesen zdrava.
Prvi ukrep zdravljenja je brezhibna vsakodnevna ustna higiena. Izvaja se dvakrat dnevno in združuje uporabo klasične (ročne ali električne) zobne krtačke ter pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov (medzobne krtačke ali zobne nitke). Cilj čiščenja je, da se iz vseh zobnih površin popolnoma odstranijo vse bakterijske obloge. S tem zagotovimo, da se odstrani glavni povzročitelj vnetja.
Gingivitis je najblažja oblika bolezni obzobnih tkiv, ki je omejena na povrhnji sloj in jo je mogoče povsem pozdraviti.
Dlesen je pordela in ob robu nabrekla. Pri ščetkanju in žvečenju trde hrane zakrvavi. Pojavi se lahko neprijeten ustni zadah. Nastane že pri 2 dnevnem zastajanju bakterijskih oblog. Krvaveče mesto ob vsaj enem zobu je prisotno skoraj pri vsakomur od nas.
Parodontitis je stanje, ko vnetje napreduje v globlje dele obzobnih tkiv, to je na kost, zobni cement in ligamente.
Ob zobu nastane različno globok obzobni žep. Bakterije so povzročitelj vnetja, ostali dejavniki, ki vplivajo na razvoj in hitrost napredovanja bolezni pa so kajenje, sistemske bolezni, genetski dejavniki in psihični stres. Iz obzobnega žepa bakterij pri ščetkanju zob ne moremo učinkovito odstraniti. Neodstranjene bakterije ohranjajo vnetje in posledično se razgradi vedno več kosti, obzobni žep pa postaja vedno globlji. Dlesen se lahko začne umikati, zobje z vse manj kostne opore potujejo, izraščajo, se majejo in na koncu izpadejo. Bolezen delimo na štiri stopnje od blage do težke in tri razrede po hitrosti napredovanja.
Vnetje ob implantatih: prav tako kot za zobe je čeljustna kost pomembna za dolgoročno stabilnost implantatov.
Identičen proces povrhnjega vnetja dlesni, ki ga imenujemo periimplantni mukozitis in izgubljanja kostne opore, ki ga imenujemo periimplantitis se lahko razvije ob opornih tkivih implantata.
Vedno več raziskav potrjuje povezanost med parodontalno boleznijo, to je kroničnim vnetjem v ustih in splošnim zdravstvenim stanjem. Tako naj bi ugotavljali močno povezanost med parodontalno in sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi obolenji, boleznimi dihal, prezgodnjim porodom in osteoporozo. Z zdravimi obzobnimi tkivi tako vplivate tudi na boljše splošno zdravje.
V naši ambulanti diagnosticiramo tudi vsa druga stanja, povezana z nepravilnostmi na dlesni.